Lovsko družino Kresnice je 15. septembra 1946 v gostilni »Na gričku« v Kresnicah ustanovilo 17 lovskih navdušencev. Predsedoval jim je Rudolf Zupančič iz Kresniških Poljan.
Z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je bilo lovski družini v upravljanje zaupano srednjegorsko lovišče s skupno površino 4.503 hektarjev. Z njim upravljamo še danes, skladno z veljavno zakonodajo, lovskoupravljavskimi načrti in koncesijsko odločbo. Lovišče se razprostira na območju občin Ljubljana, Dol pri Ljubljani, Moravče, Šmartno pri Litiji in Litija, kjer leži njegov največji del.
Lovska družina Kresnice danes šteje približno 60 članov. Skupaj z več kot 21.000 slovenskimi lovci si prizadevamo za strokovno, odgovorno in trajnostno upravljanje z divjadjo ter za ohranjanje njenega življenjskega prostora.
Naše delo se odraža v stabilnih in raznovrstnih populacijah divjadi, dobrem sodelovanju s kmeti, lastniki zemljišč in drugimi uporabniki prostora ter v organizaciji lovstva, ki temelji na društveni dejavnosti, prostovoljstvu, enakopravnosti in osebni odgovornosti vsakega člana.
Mešani gozdovi našega lovišča so bogati s plodonosnim drevjem, predvsem s kostanjem, ki je značilen za Janško hribovje. Skupaj s kulturno krajino, ki jo s svojim delom ohranjajo domači kmetje, zagotavljajo zavetje in hrano srnjadi, divjim prašičem, zajcem, jazbecem, lisicam, kunam, prehodni jelenjadi in šakalu. Ob bregovih reke Save živijo tudi številne vrste obvodnih ptic.
Tudi sedanja generacija lovcev sledi načelom strokovnega upravljanja, razvoja lovstva in lovske etike. Prepričani smo, da je odgovorno ravnanje z naravo pomembno zagotovilo za ohranitev njenega bogastva prihodnjim generacijam.
Primerne in zdrave populacije divjadi potrjujejo, da imajo lovci pomembno vlogo pri ohranjanju naravnega ravnovesja. Glavni cilj našega dela je vzdrževanje primernega številčnega stanja divjadi, ravnovesja med živalskimi vrstami ter strpnega in trajnostnega sobivanja z vsemi uporabniki prostora.
V skladu z letnimi lovskoupravljavskimi načrti izvajamo načrtovani odvzem divjadi. V odvzem se poleg uplenitve štejejo tudi povozi, pokošene živali, pogini in druge evidentirane izgube. V zadnjih letih je bilo iz lovišča letno odvzetih do 100 divjih prašičev, od 100 do 120 kosov srnjadi ter približno 70 živali male divjadi, med katere spadajo lisice, jazbeci, race, vrane in šoje.
Posebno pozornost namenjamo sodelovanju s kmeti, ki so med najpomembnejšimi uporabniki in skrbniki prostora. Pravočasno odpravljanje škode po divjadi, pomoč pri zaščiti posevkov in pridelkov ter spoštljivi medsebojni odnosi so temelj dolgoročnega sodelovanja in uspešnega upravljanja z divjadjo.
Leta 1963 smo nad vasjo Senožeti zgradili lovsko kočo, v kateri je sedež Lovske družine Kresnice. Koča je namenjena društvenim dejavnostim in druženju članov, v njenih kletnih prostorih pa je urejena sodobna hladilnica za divjad. Približno desetletje pozneje smo na Tujem Grmu zgradili še lovski bivak.
Na zemljišču Slovenske vojske, ki ga imamo v najemu, smo uredili lovsko strelišče, kjer člani izpopolnjujejo svoje strelske sposobnosti ter skrbijo za varno in odgovorno ravnanje z lovskim orožjem.
Vseh dosežkov Lovske družine Kresnice ne bi bilo brez prostovoljnega dela, prispevkov, znanja, odrekanja in tovarištva njenih članov. Števila opravljenih prostovoljnih ur in njihove vrednosti skoraj ni mogoče ovrednotiti. Prostovoljno delo je bilo vedno samoumeven del našega delovanja, druženja in lovskega življenja.
Lovska družina Kresnice
